Televizijski podnaslovi so vrstice besedila, ki jih vidimo večinoma na spodnjem robu televizijske slike. Večina programov se odloči za podnaslavljanje namesto sinhronozacije, saj je občutno ceneje in tudi hitreje opravljeno. Pri podnaslavljanju je treba biti pozoren na dolžino predvajanja posameznih podnapisov, saj ne smejo prekoračiti določene dolžine, ne glede na obseg govora v filmu ali nadeljevanki. Gledalci morajo kljub temu imeti dovolj časa za branje podnapisa, ki ne smejo biti preobsežni in obsegati več kot dve vrstici naenkrat. Tako pri podnaslavljanju opustijo številne manj pomembne besede ali celo povedi, zato je prevedeno besedilo vedno bistveno krajše od izvirnika.

Prevajanje podnapisov predstavlja za prevajalca kar zahtevna naloga, ki od prevajalca oziroma prevajalke zahteva dodatne napore, poleg jezikovnih znanj. Zato je prevajanje podnapisov smiselno zaupati prevajalcem, ki imajo veliko izkušenj pri tovrstnem prevajanju. Pri prevajanju podnapisov je tako treba tudi paziti, da podnapisi niso predolgi – obsegajo lahko največ dve vrstici, kar je skupaj okvirno 15 besed. Poleg tega mora biti med podnapisi manjša pavza. Posamezen podnapis ne sme biti na ekranu premalo časa, da ga gledalec lahko prebere, pa tudi predolgo ne, saj je tudi to za gledalce lahko moteče.

Pri opravljanju prevajalskih storitev je zelo pomemben del celotnega procesa komunikacija s stranko. Slednja poteka v več delih: najprej stranka pošlje povpraševanje po prevajanju besedila. Prevajalska agencija glede na želje oziroma zahteve stranke sestavi ponudbo za prevod in jo pošlje stranki. Če se stranka strinja s ponudbo in o tem obvesti prevajalsko agencijo slednja preda prevod v delo prevajalcu oziroma prevajalki. Ko je prevod končan se prevedeno besedilo pošlje stranki. Vendar ni nujno, da komunikacija s stranko ostane samo pri teh elementih. Pomembno je npr. da prevajalec oziroma prevajalka, v primeru, da v besedilu najde nejasnosti o tem obvesti prevajalsko agencijo in ta stranko, povratno informacijo stranke pa se posreduje prevajalcu oziroma prevajalki. Na ta način lahko dosežemo višjo kakovost celotnega prevoda.

Angleški jezik izvira iz Anglije in spada pod zahodnogermanske jezike. Angleščina je kot govorni oz. »prvi« jezik obširno razvit ekonomsko, politično, kulturno in vojaško in se tako šteje kot tretji največji jezik sveta. Kot »prvi« jezik je angleščina opredeljena v državah: Bahami, Barbados, Avstralija, Gibraltar, Jamajka, Gvajana, Bermuda, Nova Zelandija, Antigva, Saint Kitts, Nevis, Trinidad in Tobago, Združene države Amerike in Združeno kraljestvo. V številnih državah je angleščina eden izmed glavnih jezikov (npr. Kanada, Irska i.d.). Po prevajanju angleščine je v Sloveniji tako kar veliko povpraševanja tako s strani podjetij kot tudi s strani fizičnih oseb.

Na svetovnem spletu najdemo številne ponudnike prevajalskih storitev katerih cene se gibljejo v zelo velikem razponu od 10 eur do 50 eur za prevajalsko stran. V Sloveniji  je običajna norma za prevajalsko stran 1500 znakov brez presledkov. Za porabnika prevajalskih storitev je verjetno najbojša odločitev, da izbere ponudnika nekje na sredini od 20 do 30 eur tako se izogne bodisi nekakovostno opravljenemu prevodu ali preplačilu prevajalskih storitev.

Prevajalec lahko na dan prevede le določeno število prevajalskih strani. To število se od prevajalca do prevajalca razlikuje in tudi pri istem prevajalcu je odvisno od vrste dokumenta. Za zahtevnejši dokument ali dokument s področja, ki ga prevajalec le slabo pozna, prevajalec potrebuje veliko več časa, kot pa za enostavno besedilo. Med prevajalci pa obstajajo razlike predvsem zaradi izkušenj pa tudi razlik v produktivnosti med prevajalci. V splošnem velja, da nekako prevajalec lahko na dan prevede okoli 5-7 strani, kot omenjeno zgoraj pa se lahko to število seveda spreminja.

Pri uradnih prevodih besedil gre za prevode, ki jih opravijo uradni prevajalci oziroma sodni prevajalci. Pri sodnem prevodu gre za prevod besedila in overovitev takšnega prevoda. V splošnem velja, da so cene sodnih prevodov višje od cene navadnih prevodov, je pa seveda odvisno od sodnega prevajalca, pri katerem povprašujete po sodnem prevodu. Običajno se sodno prevaja diplome, spričevala, rojstne liste,… Sodno se lahko prevaja tudi pogodbe.

Pri oglaševalskih besedil gre za zelo specifična besedila, zato se mora prevajalec potruditi, da prevajanje izvede zelo skrbno in občutkom za jezik. Med tipične primere prevajanj oglaševalskih besedil spadajo prevajanje brošur, prevodi reklamnih letakov, prispevkov za tisk, javnih objav oziroma sporočil za javnost za časopise in druge medije, medijske predstavitve podjetij, finančne predstavitve podjetij za finančno javnost,… Ključna lastnost prevajanja oglaševalskih besedil je, da ni potrebno samo, da je besedilo pravilno prevedeno, temveč, da je tudi končno besedilo stilsko popravljeno, da ga je mogoče uporabiti za javno objavo oziroma oglaševanje.

Med zahtevnejše vrste prevajanja lahko uvrstimo prevajanje pravnih dokumentov, kot so pogodbe, sporazumi,… Pri prevajanju takšnih prevodov je zelo pomembna natančnost, saj lahko že manjkajoča ničla naredi pogodbo vredno desetkrat več ali pa tudi desetkrat manj. Pri prevajanju pogodb iz tujih jezikov je treba tudi paziti na to, da se prevodi ne naredijo preveč dobesedno na mestih oziroma besednih zvezah, kjer se vidi da gre za arhaične termine, ki pomenijo po ustaljenih konvencijah nekaj specifičnega in kjer dobesedno prevajanje posledično ne bi bilo primerno oziroma bi vodilo do prevodov, ki ne bi bili pravno pravilni oziroma vsebinsko korektni. Je pa res, da ko enkrat osvojite večino takšnih pravnih terminov, koristno je npr. da si v ta namen oblikujete lastni korpus, potem je prevajanje naslednjih pravnih besedil seveda precej lažje.

Ena izmed zanimivejših vrst prevajanje je gotovo lokalizacija programov. Pri lokalizaciji programov gre v bistvu za to, da prevedemo vse tekstovne dele programa v ciljni jezik prevoda in obenem prilagodimo ciljni tekst prevoda še tako, da je prilagojen na lokalno kulturo in navade prebivalstva. Prav računalniški ukazi so namreč lahko tisti, kjer se lahko stranka, ki je kupila preveden program pogosto znajde v situaciji, ko ne razume ukaza in zato ne ve kako dalje pri delovanju programa. Če je pri tem še plačala kak visok znesek pri nakupu programa postane še bolj jasno, kako pomembno je, da so programi res pravilno prevedeni oziroma lokalizirani. Pri prevajanje oziroma lokalizaciji programov se sicer dostikrat pripeti, da originalni tekst dobite v obliki XML datoteke. Pri prevodu morate biti potem previdni, da s svojimi popravki teksta med tagi ne porušite strukture XML datoteke, npr. tako da po popravku kateri od tagov ne ostane več zaključen.